Najami čarovnika je bila odlična ideja

Nekaj časa nazaj se je ravno bližal rojstni dan od mojega sina. Ta je bil že v četrtem razredu, ter me je prosil, če bi lahko imel rojstnodnevno zabavo, kamor bi povabil družino in nekaj sošolcev. Ker si je to res želel, sem mu kar ustregel, ter mu rekel, da bomo nekaj naredili. Tedaj pa se je začel tisti problem. Niti sanjalo se mi ni, kako se lotiti organizacije, kajti sploh nisem vedel, kaj si zares želi. Zato sem se kar obrnil na njega, ter mu rekel, naj mi pove, če ima kakšne ideje.

Najami čarovnika je bila odlična ideja

Nekaj mi je povedal, večinoma da bi si želel imeti kakšne igre in podobno. To pa ni bilo težko organizirati. Prav tako sem nameraval ven zapeljati žar, da bi si kaj spekli in kupiti nekaj pijače za starše in sorodnike. Tedaj pa mi je žena rekla: “Najami čarovnika”. Priznam, to me je čisto šokirala. Zato mi je hitro razložila, da je nekaj časa nazaj slišala od prijateljice, da so najami čarovnika res odlični za mlade otroke. Ta bi jim lahko priredil prijetno in zabavno točko, ki bi jih čisto šokirala. Prav tako mi je rekla, da bom celo jaz šokiran. Seveda pa tega nisem verjel, niti malo. Pričakoval sem, da bo imel čarovnik le kakšne trike za malčke, ter bo meni vse jasno.

Tako sem se obrnil na splet in vpisal najami čarovnika, da vidim kakšne so kaj opcije. Presenečen sem bil, ko sem videl, da je bilo opcij dejansko veliko, ter sem se lahko še odločal med različnimi. Nato sem našel nekega čarovnika ter ga kontaktiral, nakar mi je vrnil program, ki si ga je zamislil. 

Ko pa je prišel dan zabave, je bil ta čarovnik pravi hit. Otroci so bili precej navdušeni. Kar me je najbolj presenetilo, pa je bilo to, da tudi meni ni bilo čisto nič jasno, ko je izvajal trike. …

Rojstni dan je le en dan v letu, a če ga preživiš s svojimi ljudmi, ima poseben čar.

Rojstni dan je bil pri nas doma vedno nekaj posebnega. Ni šlo le za darila ali torto, ampak za tisti občutek, da je nekdo zares središče pozornosti, da je pomemben. Že od malih nog sem se veselila vsakega svojega rojstnega dneva, ne zaradi materialnih stvari, ampak zaradi drobnih pozornosti. Mama je zmeraj spekla torto z jagodami, oči pa mi je vsako leto napisal kratko pismo, ki jih hranim še danes.

Z leti so se praznovanja spremenila. Iz otroških zabav z baloni in sokom v sproščena druženja z najbližjimi, ki jih še vedno spremljata torta in tisti poseben občutek. Rojstni dan mi pomeni priložnost za hvaležnost. Da se za trenutek ustavim, pogledam nazaj, kam sem prišla in si zastavim, kam želim naprej.

Nimam več velikih pričakovanj, a vedno si želim dveh stvari: iskrenih želja od ljudi, ki mi nekaj pomenijo, in nekaj trenutkov zase. In ko se dan konča, vedno znova spoznam, da je prav v tem čar. V preprostosti in v ljudeh, ki te znajo razveseliti s toplino, ne z bleščicami.

Rojstni dan je le en dan v letu, a če ga preživiš s svojimi ljudmi, ima poseben čar.

Letos sem rojstni dan praznovala bolj umirjeno kot prejšnja leta. Namesto velike zabave sem povabila samo najbližje prijatelje na domačo večerjo. Pripravila sem svojo najljubšo jed, spekla preprosto čokoladno torto in poskrbela za sproščeno vzdušje. Zelo mi je godilo, da sem lahko ta dan preživela v družbi ljudi, ki me poznajo do dna. Ni bilo treba igrati vlog, ni bilo pretvarjanja, samo pristni pogovori in smeh.

Najlepše darilo je bil pogovor z mamo pozno zvečer, ko je prišla pomagat pospraviti. Spominjali sva se, kakšna sem bila kot otrok in kaj vse se je zgodilo v teh letih. V teh trenutkih sem res občutila, kako dragoceni so odnosi.

Rojstni dan je morda le en dan v letu, a če ga preživiš v ravnovesju s sabo in svojimi ljudmi, ima lahko moč, da te napolni za mesece naprej.…

Verižice so več kot le modni dodatek.

Verižice so bile pri meni vedno več kot le modni dodatek. Že kot otrok sem občudovala mamine zlate verižice, ki jih je skrbno shranjevala v posebni škatlici. Spominjam se, kako sem jih skrivaj poskušala nositi, ko ni gledala. Ne zaradi vrednosti, ampak zaradi občutka, ki so mi ga dajale. Kot da bi bila odrasla, urejena, pomembna.

Z leti sem si začela nabirati svojo zbirko. Sprva poceni modni kosi iz drogerij, nato pa sem, ko sem začela služiti svoj denar, začela investirati v bolj kakovostne verižice, ki imajo tudi osebno vrednost. Eno sem si kupila ob zaključku študija, drugo ob napredovanju v službi. Vsaka od njih ima svojo zgodbo, svoj pomen. Ena me spominja na potovanje v Grčijo, druga na posebno darilo od prijateljice.

Ne nosim jih vsak dan, a ko jo izberem, to vedno naredim premišljeno. Včasih za občutek elegance, drugič za kanček drznosti. Opažam, da ljudje pogosto opazijo verižice, še preden sploh pogledajo obraz. So tisti tihi detajl, ki veliko pove o okusu in osebnosti.

Verižice so več kot le modni dodatek.

Zadnje čase me vedno bolj pritegnejo unikatni izdelki slovenskih oblikovalcev. Všeč mi je misel, da podpiram domače ustvarjalce in hkrati nosim nekaj, kar ni množično izdelano. Občutek, da je kos nakita narejen z roko, z mislijo na estetiko in simboliko, mi veliko pomeni.

Verižice zame niso samo nakit. So opomniki na trenutke, mejnike, čustva. Ko jih nadenem, ne nosim le kovine ali kamna. Nosim spomin, občutek, del sebe. In to je vredno veliko več kot katerakoli cena na etiketi.

Zadnjo verižico sem prejela od mame za rojstni dan, z drobnim obeskom v obliki zvezde. Ko jo nosim, me spremlja občutek topline in povezanosti. Vsakič, ko se je dotaknem, me spomni na dom, družino in tiste male geste, ki v resnici pomenijo največ. Takšni kosi ostanejo z nami za vedno.

Zame so verižice način, kako izrazim sebe – tiho, a močno. So povezava med preteklostjo in sedanjostjo, med lepoto trenutka in tistim, kar v meni ostaja.…

V tem hitrem svetu mi lanterne pomagajo najti trenutek miru.

Lanterne so mi od nekdaj nekaj posebnega. Morda zato, ker me spominjajo na poletne večere na dvorišču pri starih starših, kjer so jih visele po drevesih in osvetljevale naš mali, domači svet. Tiste lučke niso bile nič posebnega, bilo je nekaj papirnatih, nekaj steklenih, a zame so pomenile čarovnijo.

Ko sem se preselila v svoje stanovanje z majhnim balkonom, sem si obljubila, da bom vsaj delček tistega občutka prenesla s sabo. Prve lanterne sem kupila skoraj spontano, bile so v znižanju v trgovini s pohištvom, rdeče in rumene, kot majhni sončki. Tisto poletje sem jih obesila po ograji in vsakič, ko sem zvečer sedela zunaj s kozarcem vina ali skodelico čaja, sem začutila, da sem doma.

V tem hitrem svetu mi lanterne pomagajo najti trenutek miru.

Sčasoma sem začela iskati različne vrste. Papirnate kitajske lanterne, majhne kovinske z vzorci, pa solarne, ki se same prižgejo ob mraku. Vsaka ima svojo zgodbo. Eno sem kupila na potovanju v Grčiji, drugo mi je podarila prijateljica za rojstni dan. Ko jih prižgem, se ne prižgejo samo lučke, prižge se spomin.

Najlepši trenutek z lanternami pa sem doživela na plaži nekega avgustovskega večera, ko smo z družbo spuščali leteče lanterne. Vsak je napisal svojo željo, jih nežno prižgal in spustil v nebo. Opazovati, kako lučke plavajo proti temnemu nebu, je bilo skoraj meditativno. Tisti trenutek tišina ni bila prazna, ampak polna upanja.

Lanterne mi niso všeč samo zaradi svetlobe. Všeč mi je občutek, ki ga ustvarijo. Mehka, nežna svetloba, ki te povabi, da se ustaviš, zadihaš in morda celo za trenutek pozabiš na vse skrbi. V tem hitrem svetu mi lanterne pomagajo najti trenutek miru.

Zdaj si brez njih skoraj ne predstavljam večerov, sploh poleti. Ko se zvečer stemni, jih prižgem kot nekakšen ritual. Včasih samo sedim na balkonu, gledam utripajoče lučke in poslušam tišino mesta. Lanterne so postale moj način, kako ustvarim občutek doma, topline in tiste tihe sreče, ki ne potrebuje besed.…

Mezoterapija je v bistvu koktajl vitaminov za svež videz

Pred kratkim sem se prvič odločila za mezoterapija. Priznam, nisem točno vedela, kaj pričakovati, ampak že nekaj časa sem razmišljala, da bi malo osvežila videz svoje kože. Veš tisti trenutek, ko se pogledaš v ogledalo in se vprašaš: Kdaj sem začela izgledati tako utrujeno? In ne, ni šlo samo za pomanjkanje spanja ali stres, moja koža je bila res brez sijaja.

Odpravila sem se na posvet. Kozmetičarka mi je vse lepo razložila. Mezoterapija je v bistvu koktajl vitaminov, hialuronske kisline in drugih koristnih snovi, ki jih s pomočjo drobnih iglic vnašajo v kožo. Nisem ravno navdušena nad iglami (kdo pa je?), ampak ni bilo nič hujšega. Čutila sem le rahle vbode, pa še to skoraj ne.

Po prvem tretmaju mezoterapija nisem pričakovala čudežev, a že naslednje jutro sem pri umivanju obraza opazila razliko. Nisem izgledala kot ‘zlikana’ po botoksu (kar tudi ni moj cilj), ampak kot da sem se končno dobro naspala. Koža je bila bolj napeta, sijoča. Pa še pudra sem potrebovala manj, kar je zame velik plus, saj ne maram občutka, ko se ličila usedejo na suho kožo.

Mezoterapija je v bistvu koktajl vitaminov za svež videz

Do zdaj sem bila že trikrat na mezoterapija. Kozmetičarka mi je svetovala, da je najbolje opraviti kuro štirih do šestih tretmajev, nato pa le še vzdrževanje. Iskreno, kar navdušena sem. Ne zato, ker bi hotela biti neka popolna različica sebe, ampak ker se bolje počutim, ko se pogledam v ogledalo.

Seveda pa mezoterapija ni čudežna rešitev, naslednji dan ne boš videti deset let mlajša. A če si pripravljena poskrbeti za svojo kožo in ji privoščiti malo razvajanja, da znova zablesti, potem je to prava stvar. Jaz sem zdaj uradno v ekipi ‘fanov’ mezoterapije.

Poleg izboljšanega videza sem opazila tudi, da se mi ličila lepše usedejo na kožo, kar je super za dneve, ko imam kakšen sestanek ali dogodek. Tudi prijateljice so opazile razliko in me spraševale, kaj sem spremenila. Najlepše pa je to, da sem si z mezoterapija vzela čas zase, kar mi v vsakdanjem tempu pogosto zmanjka. To ni le nega kože, ampak tudi mini ritual dobrega počutja.…

Zavarovanje avta je definitivno nekaj, o čemer je potrebno zelo dobro razmisliti

Ko sem kupila svoj prvi avto je bilo to nekaj, česar sem se definitivno najbolj veselila. To je bil ena izmed največjih nakupov v mojem življenju pri res mladih letih. Tega sem se močno veselila, ampak hkrati nisem vedela, kaj pričakovati. Vedela sem, da bo to ena izmed glavnih stroškov v mojem življenju, saj sem takrat še živela doma. Zaradi tega avta sem si na koncu tudi našla službo, saj sem želela za ta avto skrbeti popolnoma sama. Bila sem še na faksu, kar pomeni, da sem dobila neko res navadno študentsko delo in bila plačana precej malo. Še vedno pa sem imela dovolj denarja zato, da sem lahko skrbela za ta avto. Glavna stvar, o kateri sem morala razmisliti in sem se tudi veliko pogovarjala s svojimi starši, je bilo zavarovanje za avto. Zavarovanje avta je nekaj, česar sem se precej bala, saj sem vedela, da bo to še največji strošek v celotnem letu. Zavarovanje avto pa je tudi nekaj, kar je zelo pomembnega in nisem se želela napačno odločiti. 

Zavarovanje avta je definitivno nekaj, o čemer je potrebno zelo dobro razmisliti

Oče mi je pri tem veliko pomagal ter mi je vse skupaj lepo obrazložil in mi povedal, zakaj je zavarovanje avta tako pomembno in kje se mi najbolj splača vzeti zavarovanje avta. Za vse besede, ki mi jih je predal, sem bila res zelo vesela in neskončno sem bila hvaležna. Oče je tudi rekel, da bo z veseljem šel z mano, ko bom zavarovanje avta tudi delala, saj mi lahko pomaga pri odločitvah in pri določenih dodatkih, ki ti jih zavarovalnica ponudi. Rekel je, da točno ve, katere stvari se splača vzeti in katere stvari so brez veze in ravno zato je rekel, da gre lahko z mano. Z največjim veseljem sem ga imela ob sebi, saj sem vedela, da sem v varnih rokah in da bom imela najboljšo možno zavarovanje, ki ga potrebujem.…

Prehod podjetja na Softpos in v digitalno prihodnost

V majhnem mestecu, kjer so se vsi prebivalci skoraj poznali po imenu in kjer je še vedno veljalo zaupanje med ljudmi, je delovalo podjetje po imenu Stara trgovina. Lastnik je bil starejši možakar, ki je že dolgo vodil družinsko podjetje, ki se je ukvarjalo z maloprodajo.

Še do pred kratkim je bilo poslovanje zelo enostavno, gotovina je bila kraljica. Vsak kupec je plačal z bankovcem ali kovancem, prodajalci pa so vsak večer preštevali denar in ga čez noč shranjevali v priročnih trezorjih. Vse je teklo po ustaljenih tirih, vse dokler lastnik ni začel opažati sprememb v plačevanju. Kupci so vse več plačevali z brezstičnimi karticami. Prilagoditev je bila neizbežna. Še posebej, ko je opazil, da nekateri njegovi konkurenti že prehajajo na nove tehnologije plačevanja. Tudi sam se je odločil za ta velik in napreden korak, prešel je na Softpos. Ponudniki tega sistema so mu predstavili Softpos, ki omogoča sprejemanje plačil ne samo z brezstičnimi karticami ampak tudi z mobilnimi napravami. Tako je njegovo podjetje pričelo s postopkom digitalizacije. Kmalu so vse blagajne v njegovi trgovini postale mobilne naprave z Softpos aplikacijo. Kaj hitro je ugotovil, da se je pravilno odločil. Prehod na Softpos je pripomogel k večji hitrosti plačevanja in poenostavilo je tudi samo poslovanje. Kupci v njegovi trgovini so bili navdušeni nad preprostostjo in hitrostjo plačevanja.

Prehod podjetja na Softpos in v digitalno prihodnost

Tudi tisti skeptiki, ki so bili sprva nekoliko zadržani in nejeverni do te nove tehnologije, so kmalu ugotovili, da je to bolj hitra predvsem pa tudi bolj varna metoda plačevanja. Zdaj je bilo v trgovini dosti manj gotovine in s tem je nastalo tudi manj tveganja za napake pri štetju gotovine in morebitne kraje ali vlome. Podjetje Stara trgovina je tako uspešno preživelo svoj prehod iz gotovinskega poslovanja v digitalno. Lastnik je bil ponosen na svojo odločitev in zavedal se je, da svoje podjetje pelje na pot večje fleksibilnosti v negotovo prihodnost, ki bo prinesla še več priložnosti.…

Gremo na izlet v Bovec

Ideja, da gremo na izlet v Bovec, se mi je zdela prav dobra, ker v teh krajih še nisem bila. Ko sem začela premišljevati, zakaj še nisem bila, sem prišla do zaključka, da mi je vedno bila predolga pot. Tokrat pa je čisto drugače. Namreč 5 prijateljic se je odločilo, da gre v Bovec in ena izmed njih se je ponudila, da bo vozila. To pa je bilo tisto, kar me je pritegnilo. Resnično mi je bilo fajn, če bi nekdo drug vozil. Priajteljica zelo rada vozi, zato smo ji dale za bencin in tako smo uredile tako kot je potrebno. 

 

Sobota je bila tisti dan, ko smo šle v Bovec

Že cel teden prej smo neprestano gledale vreme, če bo za vikend lepo. Kajti resnično se nam ne bi splačalo iti v Bovec v slabem vremenu. Tako smo videle, da bomo imeli prelepo vreme. Začele smo planirati, kaj vse lahko počnemo. Preko spleta smo videle, kaj vse ti kraji ponujajo in odločile smo se za malo daljši pohod. Vse smo se strinjale s to idejo. Ko smo prispele v te kraje, smo bile presenečene kako lepo je in kako nas je zajela čisto drugačna energija. Vse smo bile dobre volje, prav nobena ni bila zmatrana za naše pohode. Je pa res, da smo nekatere imele več kondicije, kot pa druge. Tako smo se odločile, da bomo imele lažji tempo, da bomo vse uživela. Res je bil lep dan. Izkoristile smo vsak sončni žarek. Tako lepih dnevov ni veliko. 

Gremo na izlet v Bovec

Bovec je prelep kraj, če si želiš v naravi nabrati energijo. Pohodi v teh krajih so nekaj posebnega. Človek se počuti sproščeno, poln energije in zrak je tisti, ki te sprosti in si enostavno srečen. Še bomo prišle v Bovec, ker je res lepo, to smo prepričane čisto vse. …

Modne fasadne plošče imitacija lesa zlijejo vikend z okolico

Moj najboljši prijatelj je bil vedno človek narave. Že kot otrok je sanjal o majhni koči globoko v gozdu, kjer bi lahko užival v miru, daleč stran od mestnega vrveža.

Pred nekaj leti so mu te sanje postale resničnost. Kupil je star, zapuščen vikend sredi gozdov in ga začel prenavljati. Ker je želel, da se njegova koča čim bolj zlije z naravo se je odločil, da bo za fasado uporabil fasadne plošče imitacija lesa. Ko me je povabil, da si ogledam njegovo mojstrovino, sem se brez premisleka odpravil na pot. Po dolgi vožnji po vijugasti gozdni poti sem končno med drevesi zagledal njegovo kočo. Bila je skoraj neopazna, saj so fasadne plošče imitacija lesa popolnoma posnemale naravno teksturo lesa. Na prvi pogled sem bil prepričan, da gre za pravo leseno hiško.

Modne fasadne plošče imitacija lesa zlijejo vikend z okolico

Prijatelj me je pozdravil s širokim nasmeškom na obrazu in ponosno predstavil svoje delo. Povedal mi je, da se je odločil za fasadne plošče imitacija lesa, ker jih ni potrebno tako pogosto vzdrževati kot pravi les, dajejo pa skoraj enak rustikalni videz. V smehu je še dodal, da mu nihče ne verjame, da fasada ni iz pravega lesa. Ko sem se dotaknil površine teh plošč, me je presenetilo, da so na otip bile podobne pravi leseni deski. Prijatelj mi je razložil, da so te fasadne plošče imitacija lesa odporne na vse vremenske vplive, ne gnijejo in ne potrebujejo nobenih premazov, kaj je bil še en pomemben razlog, da se je odločil zanje. Po ogledu fasade me je povabil na teraso, kjer sva sedla na sedežne in pila vroč čaj. Rekel je, da zdaj večino vikendov preživlja tukaj, posluša ptičje petje in se sprošča ob ognju v njegovem kaminu.

Med pogovorom sem opazil, kako srečen je, da je našel svoj kotiček miru. Ko se je večer prevesil v noč je bil čas za odhod domov. Obljubiti sem mu moral, da sem še kdaj večkrat vrnil v ta skriti kotiček gozda, kjer čas teče počasneje in kjer človek zares najde svoj mir.…

Ultrazvok trebuha in utrazvok mehkih tkiv

Katerakoli bolečina je prisotna, nam ni prijetno. Dobro se zavedamo, da če nekaj boli, potem se nekaj v našem telesu tudi dogaja. Sama nikoli ne paničarim in tako vedno počakam nekaj časa, če bolečina mine. Tokrat pa sem imela bolečino dlje časa. Bolečina je bila prisotna pri popku. Odločila sem se, da grem na pregled, ker sem videla, da mi bolečina ne da miru. Ker me je začelo skrbeti, sem rekla, da je boljše, da to preverim. Zdravnik je pretipal moj trebuh in ker ni vedel, kaj bi lahko bilo, sem dobila napotnico za ultrazvok trebuha in mehkih tkiv. Še sama nisem vedela, kaj točno to pomeni. 

Ultrazvok trebuha in utrazvok mehkih tkiv

Morala sem se naročiti na ultrazvok trebuha in mehkih tkiv. Ko sem poklicala, so mi povedali, da so to dve vrsti pregleda in da lahko imam ultrazvok trebuha kmalu, da pa bom mogla na utrazvok mehkih tkiv čakati precej dolgo. Glede tega nisem mogla prav nič. Ker smo imeli te preglede v našem kraju, sem se odločila, da bom oba pregleda naredila kar pri nas. Če moram čakati, pač moram čakati. 

 

Ultrazvok trebuha ni pokazal nobenih posebnosti

Ko sem šla na ultrazvok trebuha, kjub bolečini ni pokazal nobenih posebnosti. Sicer mi je bilo malo čudno, ker me pri popku pošteno boli. Saj ne vem, če naj bom srečna ali naj me še naprej skrbi. Odločitev je bila ta, da bom počakala na ultrazvok mehkih tkiv in potem videla, kaj bo pokazalo tam. Če tudi tam ne bo nič pokazalo, bom šla nazaj do zdravnika. Kajti če bolečina je, potem želim izvedeti zakaj. Človek mora skrbeti za svoje telo in prav je, da ne odnehamo. Tudi sama ne bom odnehala, kajti bolečina je prisotna skoz in že dlje časa. Srečna sem, da ultrazvok trebuha ni pokazal nič, me pa zanima naslednja preiskava. …